Spremembe na koži

Fiziološke spremembe so najbolj opazne na obrazu, na katerem žal ni mogoče ničesar skriti. Iz njega je mogoče razbrati trenutno osebno počutje posameznika oziroma bolezensko stanje. Temperaturne razlike, posledice hladnejšega in sorazmerno suhega zraka, hormonske spremembe ali nepopolna zaščita kože pred zunanjimi vplivi kažejo na pomen primernega vzdrževanja kože.

Katere so najpogostejše težave s kožo oziroma kdaj prihaja do njih?

Vsako obdobje človekovega življenja prinaša spremembe v človeškem organizmu, zato je spremljanje teh posebnega pomena. Tako spremljanje med drugim omogoča tudi primerno uporabo izbranih izdelkov v določenem obdobju in posledično njihovo boljšo učinkovitost.

Vredno je poudariti, da se koža vsakih 24 do 28 dni obnovi, kar pomeni, da se v omenjenem času pridobi nova plast kože. Pri mlajših je postopek krajši oziroma hitrejši. Posebno pri najstnikih se pogosto pojavijo težave v obliki mozoljev ali aken, ki jih ne gre zanemariti, saj lahko ima nepravilno ravnanje z njimi določene posledice.

Koža z leti potrebuje pomoč v obliki utrjevanja, vlaženja in hranjenja

Zaradi popuščanja kolagenskih vlaken koža postopoma postaja ohlapnejša, zato se priporoča upraba krem, ki skrbijo za krepitev teh vlaken. Tako npr. ceramidi v kremah učinkovito negujejo zrelo kožo. Njihovo delovanje ohranja optimalnost vlaženja v koži in skrbi za primerno delovanje zrelih celic. Pomembna je tudi masaža kože na vratu in v spodnjem predelu ličnih kosti od spodaj navzgor. S takim načinom masaže se krepijo vratne in obrazne mišice, kar primerno vpliva na morebitno ohlapnost kože.

Telo je sestavljeno iz treh četrtin vode, ki nenehno izhlapeva

Voda iz kože izhaja nenehno - v večji meri podnevi zaradi gibanja, ponoči pa zaradi mirovanja nekoliko manj. Mirovanje dodatno vpliva tudi na lažje in hitrejše obnavljanje kože še posebej s primerno uporabo temu namenjenih nočnih (hranljivih) krem. Čez dan je v zaprtih prostorih zrak suh, kar povzroča pospešeno izgubo vlage iz telesa. To posledično vpliva na večjo izsušenost kože, zato so za ohranjanje njene optimalnosti v pomoč predvsem vlažilno kreme, ki vsebujejo različne sestavine za zaščito ter ohranjanje njene čvrstosti in elastičnosti.

Občutljivost na omenjene vplive je odvisna tudi od tipa kože

Mešan oziroma masten tip kože je nekoliko manj občutljiv na zunanje vplive kot normalni oziroma suhi tip kože. Prva dva tipa sta že po sestavi nekoliko debelejša in manj občutljiva v nasprotju z ostalima dvema. Pri suhem tipu kože je koža tanjša in s tem nekoliko bolj občutljiva, zato se na hladnejšem zraku kapilare krčijo in posledično popokajo. Nega take kože mora zato sloneti na primerni, učinkoviti oziroma popolni zaščiti.

Hladen zrak je suh, zato moramo kožo, ki mu je izpostavljena, izdatno vlažit ter tako skrbeti za njeno optimalno delovanje in porabo maščob, ki preprečujejo prekomerno izgubo vlage. Osnovne težave normalnega vlaženja kože je mogoče urediti že z uživanjem primernih količin vode, saj tako telo dobi potrebno vlago, kisik, rudninske snovi in ostale elemente, ki omogočajo pomembno delovanje celotnega telesa, vključno s kožo na obrazu. Pred izborom ali nakupom katere koli kreme zato priporočamo predhodno pridobivanje informacij s strani svetovalk, ki je velikega pomena.

Koža je največji človeški organ

Pri odraslem človeku njena površina meri od 1,5 do 1,8 m. Tehta okoli 10 % celotne človekove teže. Debelina se giblje med 0,5 in 4,0 mm. Koža je debelejša na dlaneh in podplatih, medtem ko je okoli oči najtanjša. Zdrava koža je premazana s tanko plastjo mešanice loja, znoja in kožnih lusk. To je zaščitni mastni plašč, ki daje površini kože mehkobo, sijaj in prožnost, mastne in kisle sestavine tega plašča pa dajejo koži varovalne sposobnosti. Sestavljena je iz treh delov:

·        vrhnjice (epidermis),

·        usnjice (dermis-cutis-corium),

·        podkožja (subcutis ali hipodermis).

Koža za normalno delovanje potrebuje kisik za dihanje, ogljikove hidrate za energijo in aminokisline, vključno z maščobami, vitamini, minerali in drugimi mikroelementi, za gradnjo. Njene značilnosti se lahko poveže tudi z vplivi na dednost, ki prikazujejo, da se podeduje njena barva, debelina, elastičnost, občutljivost, reagiranje na različne vplive, na razgraditev lojnic in las na koži. Že ob rojstvu je v genih zapisano, kako bodo reagirale lojnice med puberteto in kako bodo izločale hormone. Zapisano je tudi morebitno nastajanje peg in do kolikšne mere bo koža porjavela na soncu.