Zakaj in katere solate izbrati

Solata je zanimiva in priljubljena jed. Je bogat vir vitamina B in C, železa in karotena ter ima izredno malo kalorij. V 100 gr zelene solate je cca 15 kcal do 63 kcal ter 0,6g balastnih snovi, vsebuje pa še veliko drugih dobrih hrani. 

Solato uporabljamo kot sestavni del obroka k prilogam, če pa ji dodamo različne vrste zelenjave, testenin, stročnic , jajc in podobnih sestavin pa postaja vsaka solata zase prava kulinarična mojstrovina. Stari Rimljani so jo jedli celo pred obrokom, Egipčani pa so iz solatnih semen stiskali olje in ga uporabljali kot dragocen afrodiziak. 

Zelena solata je poznana že več kot 2000 let in je najpogostejša vrtnina tudi na slovenskih vrtovih. Da bi lahko uživali v pestrosti okusov je dobro poznati čim več sort solat. Ponavadi semena naprej posejejo, nato pa sadike presadijo, lahko pa jih seveda posejemo kar direktno na gredico in potem redčimo s sprotnim uporabljanjem svežih solatnih listkov.

Solata - najboljša je sezonska

Zelene solate se ločijo na krhko listne in mehkolistne, na rozetaste solate ter berivko, špinačo in radičevke. Najbolj znane so avtohtone in tradicionalne sorte solatnic, ki so dobrega okusa saj rastejo v sezoni, ki je najbolj primerna zanjo. Če ni snega lahko pobiramo solatnice zimskih dni kot so radič in zimska rjavka že v februarju in marcu. V zgodnjih pomladanskih dneh nas razveseli berivka in mlada špinača.

V Sloveniji so najbolj priljubljene tradicionalne glavnate in krhkolistne solate, ki rastejo od poletja dalje pa vse do pozne jeseni; ljubljanska ledenka, solata posavka, zimska solata, leda, dalmatinska ledenka, pozimi radiči in motovilci ki navdušujejo z edinstvenimi okusi, saj so prilagojeni našemu okusu že od nekdaj in so prilagojenim klimatskim razmeram v katerih rastejo. Zato si v Tušu prizadevamo za ohranitev starih sort semen. Semena ljubljanske ledenke in solkanskega radiča lahko posejete tudi sami na svoji gredici. Seme najdete v vrečicah, ki so označena z znakom Slovensko, s podeželja –v trgovinah Tuš.

Od kod prihajajo solate v Tuš

Vse vrste solat žal niso primerne za prodajo v trgovinah,saj so preobčutljive za transport. Zato se večina krhkolistnih in mladih solat pridelanih v Sloveniji uporabi za samooskrbo ali za prodajo na tržnicah. V Tušu si prizadevamo ponuditi čim več bolj odpornih sort solat. Ponosni smo na naše pridelovalce, ki pridelujejo čim bolj sonaravno, kot na kmetiji Kelenc, kjer pridelujejo vrtnine celo s pomočjo agrohomeopatije,kar se občuti v izjemnem okusu pridelkov. V Tušu si prizadevamo, da je vedno na policah čim več slovensko lokalno pridelanih solatnic .Solate prihajajo na Tuševe police iz kmetij: Plohl, Kuhar,Kelenc in več manjših kmetij iz Posavja, Primorske in Štajerske..V Tuš jih dobavljajo samostojno ali preko Kmetijskih zadrug