NAJBOLJŠE DIŠI NAŠ 
SLOVENSKI KRUH

Kruh velja za eno najstarejših pripravljenih živil, saj so prvi zapisi, kako so ljudje iz divje raslega žita drobili in pekli na kamnih, znani že izpred 30.000 let. 

Na našem območju segajo zapisi o kruhu v 13. stoletje, slavo pa mu je pel tudi Primož Trubar. Naši pregovori »Dober kot kruh,« »Če človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče,« ipd. povedo, da smo na našem območju dajali kruhu skozi zgodovino velik pomen. Bil je statusni simbol, povezan s stradanjem oziroma blaginjo, simbol sreče in blagostanja, beli kruh pa je imel še posebej simbolni pomen. V kruhu je prežet celoten proces darov narave – vse od žita, mlačve žita, mletja do izdelave čudovitih ter okusnih izdelkov iz žit.

KAKŠEN JE NAŠ DOBER KRUH

K sreči postaja spet moderno, da je najboljši kruh narejen iz naravnih sestavin, to so moka, voda in vzhajalno sredstvo, ter da je brez aditivov in konzervansov. Moka je lahko različnih vrst, dodajo se različna semena, sadje, oreščki, nekateri dodajo fižol, krompir ...

Na Slovenskem poznamo razvrstitev kruha glede na vrsto moke: beli, polbeli, koruzni idr., ter glede na namembnost: hlebček, štruce, drobno pecivo, kot so žemljice, rogljički, preste ipd., ki jih uporabljamo kot vsakdanji kruh. Kruh zaznamuje pokrajino in ljudi skozi stoletja, zato ima prava vsaka regija oz. lokalno območje določene značilnosti okusa kruha, ki je najbolj všečen lokalnim prebivalcem; na Koroškem imajo rajši bolj kiselkast kruh, na Primorskem lahkega, puhastega, na Štajerskem so priljubljeni hlebčki kruha z bogato teksturo in zapečeno skorjico, na Dolenjskem celo z dodatkom krompirja. Način peke kruha in sestavine za njegovo pripravo se v tisočletjih, odkar kruh poznamo, niso dosti spremenile. Spreminja se zgolj naš okus, saj beli kruh, ki je v preteklosti veljal za boljšega, danes zamenjujejo bolj tradicionalne vrste, kot so polnozrnati, ajdov in rženi kruh. V zadnjem času so tudi vse bolj popularni izdelki iz pirine, koruzne, prosene in ječmenove moke ter posebne vrste kruha, ki vsebujejo različne začimbe, sadje, zelenjavo, zrna in druge dodatke.

OD KOD PRIHAJAJO 
SLOVENSKI KRUHI?

V Tušu smo poiskali najboljše lokalne peke, ki zagotavljajo konstantno kakovost, značilen tradicionalni okus in so v trendu s sodobnimi potrebami. Značilnost okusa posameznih pokrajin je vdeta v izvrstne vrste kruha in pecivo, ki je vsako jutro sveže dostavljeno v vse trgovine Tuš. Za opojna kulinarična doživetja pravega svežega pečenega kruha pa v večjih supermarketih dopečejo vse vrste kruha in peciva.

Več informacij o več kot 100 vrstah kruha, več kot 100 vrst drobnega peciva od regijskih pekov, ki jih najdete v Tušu poiščite na povezavii: kruh.

KULINARIČNI NAMIGI

Kako tradicijo in vrednote živeti v sodobnem času, lahko pogledate na povezavi Njami. Kot stara vrsta obrednega kruha je od nekdaj veljalo kvašeno testo, v katerega so zavijali tudi mesne dobrote, kot je šunka, zavita v testo in pečena v peči. Zelo priljubljeni so tudi »ptički«. V kvašeno testo so za praznične dni zavijali razne mesne dobrote, npr. šunko.

SLOVENSKA POTICA IN
PRAZNIČNI OBREDNI KRUHI

Prav v lepoti oblikovanja testa v slovenskem ljudskem izročilu praznični kruh doživlja vedno znova novo renesanso in je občudovanja vreden. Poznamo ogromno vrst obrednega kruha, vse od škofjeloških kruhkov, dražgoških kačkov, lectovih srčkov do naših izvrstnih unikatnih slovenskih potic, ki jih je že več kot 100 vrst, ki se razlikujejo po nadevih, oblikah in receptih. Tudi v Tušu smo razvili skupaj z dobaviteljem Sastela Ljutomer tradicionalno Slovensko potico kot inovativno živilo; ročno narejeno z nadevom iz orehov, pečeno v pravi slovenski potičnici. Slovenska potica Slovenskih dobrot, je že pečena in zamrznjena. Lahko jo le odmrznete in postrežete ali pa jo dopečete, da prijetno zadiši kot v času naših babic. Slovenska potica je trikratna nagrajenka za najbolj inovativno živilo 2016. Priznanje za najbolj inovativno živilo 2016 so ji podelili: Zavod za nutricionistiko RS, Gospodarska zbornica Slovenije in agencija Spirit ter Pomurska gospodarska zbornica.