Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti ... 

Slovenski pregovori in zapisani verzi naših pesnikov veliko povedo o življenju naših prednikov:»Repa in korenje – to dolgo je življenje; korenje in krompir pa je v želodčku mir.« Te in podobne povedi govorijo o zavedanju teh darov narave, ki so bili nekdaj tvorci osnovne prehrane in je zagotavljala preživetje ter ponazarjala trdoživost naroda.Velja, da se najboljše skriva v nedrjih zemlje, zato so bile korenovke in gomoljnice, torej vse, kar raste pod zemljo in ima užiten plod ali gomolj, že od nekdaj zelo cenjene. Morda zaradi tega, ker jih je lažje pridelati na čim bolj sonaraven način, imajo daljši rok trajanja, plodovi so primerni tudi za zimski čas brez uporabe hladilnika in imajo ogromno dobrih sestavin. Med zelo pomembnimi za prehransko varnost med užitnimi gomolji je nedvomno krompir. Zanimive vrste krompirja najdete tudi na Tuševih policah pod označbo Slovensko, s podeželja.

Koreni in gomolji iz nedrji zemlje

V Sloveniji so najbolj poznane sorte korenčka nantes, ki ima dober in sladek okus, ter rodelika in flakker. Čedalje bolj je priljubljeno tudi ljubljansko rumeno korenje, ki je najboljše, če ga uporabimo kot mlado, saj je takrat najbolj aromatično. Sodi tudi v pravo tradicionalno nedeljsko juho. Pridelate si ga lahko tudi sami, če posejete tradicionalno seme ljubljansko rumeno korenje, ki ga najdete v semenski vrečici Slovensko, s podeželja.

Rdeča pesa

Rdeča pesa je najboljša, čim bolj temno rdeča je, menijo kupci. Je odličen vir vitaminov ter ima ogromno železa in silicija. Krepi imunsko odpornost in je dober vir prehrane v zimskem času, prija pa kadarkoli. Bikores in cylindra ter detroit so najbolj poznane sorte rdeče pese pri nas. Dobro se obnesejo tudi za konzerviranje. V Tušu smo ponosni na bio peso, ki raste na njivi ob potoku na eko kmetiji Pukšič. Odlikuje jo ekološka pridelava v neokrnjenem okolju ter da je ročno pobrana in takoj vložena v kozarce po receptu babic s pridihom sodobnosti. Bio rdečo peso najdete v liniji izdelkov Slovenskih dobrot samo v Tušu.

BARVITI ZDRAVI OKUSI

Kolerabica, naj bo nadzemna ali podzemna, je vedno okusna in aromatična ter dober vir hranil, predvsem v zimskih dneh. V različnih oblikah priprave pa daje dober okus enolončnicam in kulinaričnim posebnostim v vseh letnih časih. Med najbolj okusne sodi slovenska avtohtona sorta maslena rumena kolerabica. Dobro pa so poznane tudi dunajska bela in rdečkasta kolerabica ter kolerabica globus. 

Gomoljna zelena ni samo dober dodatek juhi, ampak si čedalje bolj utira pot v moderni kulinariki kot priloga, kot pečena, polnjena, ocvrta ali pire. Na Tuševe police prihaja iz Štajerske in Dolenjske.

Rdeča redkvica je zelo priljubljen prigrizek in nezahteven za pridelavo. Ima izjemne lastnosti, hitro zraste, a se je kljub temu slovenski kmetje ne odločajo za množično pridelavo in se posevek bolj pojavlja na vrtičkih. V Sloveniji se prideluje predvsem okrogla redkvica sora, manj pa so znane podolgovate in bele redkvice.

Črna redkev je bila nekdaj poznana v kombinaciji z medom tudi v ljudskem zdravilstvu kot eliksir imunske odpornosti v turobnih zimskih dneh. Predlagamo, da izberete med Slovenskih dobrot s cvetoči hribčkov in dolin Slovenije, saj so stara znanja uporabna tudi v sodobnem času. 

Črna redkev vsebuje veliko vlaknin, vitamina C in B, kalija, kalcija, magnezija ter drugih vitaminov. Črna redkev je največkrat uporabljena kot narezana v solati ali kot pikanten prigrizek k mesnim jedem. Lepo prija v kombinaciji v solati s fižolom in s Štajersko prekmurskim oljem Slovenskih dobrot z geografskim poreklom.

Hren z izjemnimi zdravilnimi učinkovinami postaja priljubljen ne samo kot dodatek k prekajenemu mesu v prazničnih dneh, ampak je izvrsten v solatah in zdravilnih pripravkih predvsem v zimskih dneh.

Od kod prihajajo korenovke in gomoljnice v Tuš

V Tušu smo ponosni na kakovost in način pridelave slovenskih korenovk in gomoljnic ter na izvrstno korenje, ki prihaja s kmetije Kelenc z Dravskega polja in je pridelano sonaravno s pomočjo homeopatije.

Razveseljivo je, da kupci čedalje pogosteje iščejo žlahtne okuse teh plodov. V projektu Slovensko, s podeželja si prizadevamo zagotavljati slovenske pridelke te blagovne skupine za čim več dni v letu z izbrani pridelovalci, saj zagotavljajo kvaliteten vir tradicionalne hrane, ki je najbolj poznana v juhah in enolončnicah ter vložninah, ki pa se nadgrajuje v sodoben trend tudi v kulinaričnih posebnostih kot so zelenjava pečena na žaru, kot prigrizki ipd…